***”Levica je postala socialdemokratska, SD pa to ni več”***
—
*Nova epizoda oddaje Ob osmih*
**Težava prestopa Vatovca v SD ni to, da bi porušil odnose v koaliciji, ampak kako se bo odrazil na volitvah. Slab rezultat katere koli stranke na levi bi lahko pomenil, da Svoboda ne bo imela dovolj partnerjev za sestavo vlade, pravi Marko Hočevar.**
—
– Urška Sobočan Ivanovič
– 8. januar 2026 ob 11.50
– Ljubljana – Radio Prvi
—
Manj kot tri mesece pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo 22. marca, je ob zunanjih temperaturah globoko pod ničlo na političnem parketu izjemno vroče. Že drugi delovni dan v januarju je ogenj razpihal “prestop leta” Mateja Tašnerja Vatovca iz Levice v SD. V Levici so dejanje zdaj že nekdanjega vodje poslanske skupine označili kot izdajo, v SD-ju pa kot korak h “konsolidaciji leve sredine”. Kot je za tokratno epizodo Ob osmih ocenil politolog Marko Hočevar, je težko napovedati, kaj bo to pomenilo za volilni izid leve opcije. “Za poskus ponovitve mandata ta pristop pomeni precejšen zaplet, kajti nihče ne ve natančno, kako bo to po eni strani vplivalo na Levico in skupno listo z Vesno, na drugi strani pa se ne ve, v kakšni luči bodo to videli volivci in volivke SD-ja. Če katera od teh strank, ob tem seveda še Prebiličev Prerod, doseže slab izid oziroma ostane pod parlamentarnim pragom, je lahko to ogromen problem za Svobodo, če bo imela možnost iskati partnerja za sestavo vlade.” Ni torej težava v rušenju odnosov, temveč v tem, kako se bo vse to prelilo v število glasov in poslanskih mest.
Vatovec je sicer svoj odhod utemeljil tudi z idejno bližino med strankama in dejstvom, da ima SD zaradi daljše tradicije večjo politično težo. A po Hočevarjevem mnenju so bili v ozadju tudi osebni politični izračuni: “Presodil je, da bo za njegovo politično kariero bolje, če prestopi k Socialnim demokratom.” Čeprav vodstvo SD-ja prestop predstavlja kot okrepitev, je v ozadju že slišati o najmanj mešanih občutkih. Prestop je bil namreč izpeljan povsem tajno – zanj ni vedela niti vodja poslanske skupine Meira Hot, ki bo z Vatovcem kandidirala v isti volilni enoti. To pomeni, da lahko ogroža njen poslanski sedež. “Lahko sledi še nekaj razdorov ali konfliktnih situacij znotraj SD-ja zaradi tega prestopa,” opozarja Hočevar, a hkrati dodaja, da je bila tajnost nujna: “Če bi se o tem govorilo mesec ali dva, potem ne bi bilo nobenega učinka.”
Vatovec je v torkovih Odmevih izjavil, da je stranka Levica postala precej bolj podobna Socialnim demokratom, kot si želi priznati. Po Hočevarjevem mnenju ta ocena ni neutemeljena: “Levica je imela v zadnjih približno šestih letih po pandemiji in mandatu tretje Janševe vlade precej jasno usmeritev, bližje klasični socialdemokratski politiki, čeprav se še vedno razglaša za predstavnico demokratičnega socializma. Potem se je znotraj stranke pojavil ‘levi odklon’ Mihe Kordiša, po drugi strani pa je tam že od nekdaj obstajala tudi precej manj radikalna frakcija. V situaciji, ko je Levica empirično postala socialdemokratska stranka s tem, kar počne na ministrstvih, je nekdo presodil, da so razlike med strankami premajhne. In ko ni jasno, ali bo Levica vstopila v državni zbor ali ne, je presodil, da ima večjo možnost, če gre k Socialnim demokratom.”
Pri tem pa je paradoks, da po njegovih besedah tudi SD že dolgo ni več klasična socialdemokratska stranka. “Zadnji resen poskus socialdemokracije so imeli v letih 2012/13, ko je vodenje stranke za kratek čas prevzel Igor Lukšič. Od takrat se iščejo od socialdemokracije do nekih liberalnih usmeritev. In z zdajšnjim predsednikom, ki ima, bodimo realni, precej malo s samo socialno demokracijo, glede na njegove materialne interese in kaj je počel doslej v življenju, to ni presenetljivo.” Sama Levica pa po bolj radikalnem krilu, ki ga je poosebljal Miha Kordiš, in po odhodu bolj zmernega Vatovca, po Hočevarjevem mnenju izgublja jasno idejno usmeritev: “Levica ima trenutno tehnokratsko-birokratski priokus s socialdemokratskim ozadjem.”
Prestop ne ogroža stabilnosti vlade do izteka mandata, vendar resno zapleta predvolilno matematiko. Problem ni v tem, da bi to porušilo odnose znotraj koalicije, ampak kako se bo to odrazilo v številu glasov in poslanskih mest po volitvah, pravi Hočevar. Slab izid katere koli levosredinske stranke bi lahko pomenil, da Gibanje Svoboda po volitvah ne bo imelo dovolj partnerjev za sestavo vlade.
Pri tem je negotova tudi prihodnost stranke Prerod Vladimirja Prebiliča. Po Hočevarjih besedah je njegov politični zagon omejevala tako koalicija kot pomanjkanje jasnega programa: “Marsikdo je pričakoval veliko več konkretnih programskih izhodišč in kakšno bolj zveneče ime.” Pri tem bi Prebilič kot spreten retorik zadeve lahko nekoliko popravil v soočenjih. “Seveda pa so tudi v koaliciji dojeli, da so ga mogoče preveč omejili. Zdaj ni več tako izpostavljena tarča, ker se zavedajo, da brez Prebiliča pri sestavljanju nove vlade ne bo šlo.”
Dodatna trenja na levem polu vnašajo kadrovske odločitve predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki je v državni zbor poslala predloge za tri ustavne sodnike, varuhinjo človekovih pravic in guvernerja Banke Slovenije. Na to funkcijo predlaga viceguvernerja Primoža Dolenca, s čimer ni izpolnila pričakovanj koalicije. Ta naj bi podpirala Mateja Falatova, ki pa je z Banko Slovenije v sodnem sporu. Hočevar ne pričakuje, da bi predsednica popustila: “Ne verjamem, da bi predlagala nekoga, ki je v sodnem sporu, ker je pač legalistka.” Kot dodaja, bi bilo za koalicijo morda pametno “zapreti eno fronto” pred volitvami.
Predsednica je ob razpisu volitev posebej opozorila na nevarnost dezinformacij, manipulacij in tujih vplivov. Hočevar meni, da so ti strahovi realni, a pogosto enostransko predstavljeni: “Zavedati se je treba, da vmešavanje in vplivanje ne prihajata samo z vzhoda, ampak marsikdaj tudi z zahoda ali čez Atlantik.” Nove tehnologije, družbena omrežja in umetna inteligenca po njegovih besedah še krepijo te vplive: “Tisti, ki ima finančne in kadrovske zmogljivosti ter interese, bo vse to tudi uporabil.”
1 commento
– https://www.rtvslo.si/slovenija/ob-osmih/levica-je-postala-socialdemokratska-sd-pa-to-ni-vec/769453
—
***”Levica je postala socialdemokratska, SD pa to ni več”***
—
*Nova epizoda oddaje Ob osmih*
**Težava prestopa Vatovca v SD ni to, da bi porušil odnose v koaliciji, ampak kako se bo odrazil na volitvah. Slab rezultat katere koli stranke na levi bi lahko pomenil, da Svoboda ne bo imela dovolj partnerjev za sestavo vlade, pravi Marko Hočevar.**
—
– Urška Sobočan Ivanovič
– 8. januar 2026 ob 11.50
– Ljubljana – Radio Prvi
—
Manj kot tri mesece pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo 22. marca, je ob zunanjih temperaturah globoko pod ničlo na političnem parketu izjemno vroče. Že drugi delovni dan v januarju je ogenj razpihal “prestop leta” Mateja Tašnerja Vatovca iz Levice v SD. V Levici so dejanje zdaj že nekdanjega vodje poslanske skupine označili kot izdajo, v SD-ju pa kot korak h “konsolidaciji leve sredine”. Kot je za tokratno epizodo Ob osmih ocenil politolog Marko Hočevar, je težko napovedati, kaj bo to pomenilo za volilni izid leve opcije. “Za poskus ponovitve mandata ta pristop pomeni precejšen zaplet, kajti nihče ne ve natančno, kako bo to po eni strani vplivalo na Levico in skupno listo z Vesno, na drugi strani pa se ne ve, v kakšni luči bodo to videli volivci in volivke SD-ja. Če katera od teh strank, ob tem seveda še Prebiličev Prerod, doseže slab izid oziroma ostane pod parlamentarnim pragom, je lahko to ogromen problem za Svobodo, če bo imela možnost iskati partnerja za sestavo vlade.” Ni torej težava v rušenju odnosov, temveč v tem, kako se bo vse to prelilo v število glasov in poslanskih mest.
Vatovec je sicer svoj odhod utemeljil tudi z idejno bližino med strankama in dejstvom, da ima SD zaradi daljše tradicije večjo politično težo. A po Hočevarjevem mnenju so bili v ozadju tudi osebni politični izračuni: “Presodil je, da bo za njegovo politično kariero bolje, če prestopi k Socialnim demokratom.” Čeprav vodstvo SD-ja prestop predstavlja kot okrepitev, je v ozadju že slišati o najmanj mešanih občutkih. Prestop je bil namreč izpeljan povsem tajno – zanj ni vedela niti vodja poslanske skupine Meira Hot, ki bo z Vatovcem kandidirala v isti volilni enoti. To pomeni, da lahko ogroža njen poslanski sedež. “Lahko sledi še nekaj razdorov ali konfliktnih situacij znotraj SD-ja zaradi tega prestopa,” opozarja Hočevar, a hkrati dodaja, da je bila tajnost nujna: “Če bi se o tem govorilo mesec ali dva, potem ne bi bilo nobenega učinka.”
Vatovec je v torkovih Odmevih izjavil, da je stranka Levica postala precej bolj podobna Socialnim demokratom, kot si želi priznati. Po Hočevarjevem mnenju ta ocena ni neutemeljena: “Levica je imela v zadnjih približno šestih letih po pandemiji in mandatu tretje Janševe vlade precej jasno usmeritev, bližje klasični socialdemokratski politiki, čeprav se še vedno razglaša za predstavnico demokratičnega socializma. Potem se je znotraj stranke pojavil ‘levi odklon’ Mihe Kordiša, po drugi strani pa je tam že od nekdaj obstajala tudi precej manj radikalna frakcija. V situaciji, ko je Levica empirično postala socialdemokratska stranka s tem, kar počne na ministrstvih, je nekdo presodil, da so razlike med strankami premajhne. In ko ni jasno, ali bo Levica vstopila v državni zbor ali ne, je presodil, da ima večjo možnost, če gre k Socialnim demokratom.”
Pri tem pa je paradoks, da po njegovih besedah tudi SD že dolgo ni več klasična socialdemokratska stranka. “Zadnji resen poskus socialdemokracije so imeli v letih 2012/13, ko je vodenje stranke za kratek čas prevzel Igor Lukšič. Od takrat se iščejo od socialdemokracije do nekih liberalnih usmeritev. In z zdajšnjim predsednikom, ki ima, bodimo realni, precej malo s samo socialno demokracijo, glede na njegove materialne interese in kaj je počel doslej v življenju, to ni presenetljivo.” Sama Levica pa po bolj radikalnem krilu, ki ga je poosebljal Miha Kordiš, in po odhodu bolj zmernega Vatovca, po Hočevarjevem mnenju izgublja jasno idejno usmeritev: “Levica ima trenutno tehnokratsko-birokratski priokus s socialdemokratskim ozadjem.”
Prestop ne ogroža stabilnosti vlade do izteka mandata, vendar resno zapleta predvolilno matematiko. Problem ni v tem, da bi to porušilo odnose znotraj koalicije, ampak kako se bo to odrazilo v številu glasov in poslanskih mest po volitvah, pravi Hočevar. Slab izid katere koli levosredinske stranke bi lahko pomenil, da Gibanje Svoboda po volitvah ne bo imelo dovolj partnerjev za sestavo vlade.
Pri tem je negotova tudi prihodnost stranke Prerod Vladimirja Prebiliča. Po Hočevarjih besedah je njegov politični zagon omejevala tako koalicija kot pomanjkanje jasnega programa: “Marsikdo je pričakoval veliko več konkretnih programskih izhodišč in kakšno bolj zveneče ime.” Pri tem bi Prebilič kot spreten retorik zadeve lahko nekoliko popravil v soočenjih. “Seveda pa so tudi v koaliciji dojeli, da so ga mogoče preveč omejili. Zdaj ni več tako izpostavljena tarča, ker se zavedajo, da brez Prebiliča pri sestavljanju nove vlade ne bo šlo.”
Dodatna trenja na levem polu vnašajo kadrovske odločitve predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki je v državni zbor poslala predloge za tri ustavne sodnike, varuhinjo človekovih pravic in guvernerja Banke Slovenije. Na to funkcijo predlaga viceguvernerja Primoža Dolenca, s čimer ni izpolnila pričakovanj koalicije. Ta naj bi podpirala Mateja Falatova, ki pa je z Banko Slovenije v sodnem sporu. Hočevar ne pričakuje, da bi predsednica popustila: “Ne verjamem, da bi predlagala nekoga, ki je v sodnem sporu, ker je pač legalistka.” Kot dodaja, bi bilo za koalicijo morda pametno “zapreti eno fronto” pred volitvami.
Predsednica je ob razpisu volitev posebej opozorila na nevarnost dezinformacij, manipulacij in tujih vplivov. Hočevar meni, da so ti strahovi realni, a pogosto enostransko predstavljeni: “Zavedati se je treba, da vmešavanje in vplivanje ne prihajata samo z vzhoda, ampak marsikdaj tudi z zahoda ali čez Atlantik.” Nove tehnologije, družbena omrežja in umetna inteligenca po njegovih besedah še krepijo te vplive: “Tisti, ki ima finančne in kadrovske zmogljivosti ter interese, bo vse to tudi uporabil.”
Vabljeni, da se naročite na podkast Ob osmih.
– https://365.rtvslo.si/arhiv/ob-osmih/175188656