“Cilj zakona je dvig produktivnosti, s katerim bomo lahko imeli v podjetjih boljše plače. Z zakonom ustvarjamo motivacijski okvir, ki spodbuja produktivnost, saj omogoča, da podjetje, ki ustvarja dobiček, nagrajuje zaposlene, ki ga soustvarjajo,” je dejal gospodarski minister Matjaž Han.
Zakon, ki to omogoča, sicer že obstaja, a se v praksi ni izkazal za učinkovitega, saj ga uporablja le okoli osem podjetij za 0,07 odstotka zaposlenih. “Zato je čas, da se prenovi sistemski okvir z ambicijo, da se krog razširi na čim več podjetij, kar lahko naredimo z nekimi spodbudami in ugodno davčno obravnavo takšnih prejemkov zaposlenih,” je dodal.
Med ključnimi novostmi je povečanje deleža dobička, ki ga lahko podjetje deli z zaposlenimi, do 33 odstotkov dobička poslovnega leta, a ne več kot 20 odstotkov bruto mase plač. V primeru uporabe denarne sheme lahko zaposleni dobi do 10 odstotkov bruto plače letno pod ugodnimi davki.
Poenostavlja se davčne ureditve in vsebuje varovala. Podjetja lahko za dobiček, izplačan zaposlenim, uveljavljajo 100-odstotno davčno olajšavo že v naslednjem letu, ne šele po treh letih, kot velja zdaj. Ugodnejša je davčna obravnava dohodkov zaposlenih.
Predlog so oblikovali s sindikati in delodajalskimi združenji, a ne vsebuje vseh njihovih predlogov. Matija Drmota iz zveze svobodnih sindikatov je dejal, da bi morali presoditi negativne vplive, da ne bo neto vpliv na posameznikov dohodek negativen ter da nov sistem ne bo postal nadomestek za višanje plač. Bojan Ivanc iz gospodarske zbornice pa je izrazil pomislek, da bodo varovalke odvrnile od tega, da bi zakon v praksi začelo uporabljati več podjetij.
V poslanski skupini NSi-ja so po besedah Franca Medica vložili nekaj dopolnil, s katerimi so sledili pripombam gospodarske zbornice, a jih odbor ni podprl. Kljub temu predlog podpirajo. Predlog podpirajo tudi v SDS-u, čeprav je Andrej Kosi izrazil bojazen, da ne bo razširil kroga podjetij, ki ga bodo začeli uporabljati.
Aleksander Prosen Kralj iz Svobode je ocenil, da je predlog dober. Tudi v SD-ju so predlog pozdravili. Bojana Muršič je ocenila, da so spremembe pogumne in da so dobra osnova za dodelavo. Predlog podpirajo tudi v Levici. Nataša Sukič je poudarila, da ga pozdravljajo, ker dobiček ustvarjajo delavci, ki pa največkrat ostanejo ob strani, ko se deli. “To pa ni pravično in produktivno,” je ocenila
1 commento
“Cilj zakona je dvig produktivnosti, s katerim bomo lahko imeli v podjetjih boljše plače. Z zakonom ustvarjamo motivacijski okvir, ki spodbuja produktivnost, saj omogoča, da podjetje, ki ustvarja dobiček, nagrajuje zaposlene, ki ga soustvarjajo,” je dejal gospodarski minister Matjaž Han.
Zakon, ki to omogoča, sicer že obstaja, a se v praksi ni izkazal za učinkovitega, saj ga uporablja le okoli osem podjetij za 0,07 odstotka zaposlenih. “Zato je čas, da se prenovi sistemski okvir z ambicijo, da se krog razširi na čim več podjetij, kar lahko naredimo z nekimi spodbudami in ugodno davčno obravnavo takšnih prejemkov zaposlenih,” je dodal.
Med ključnimi novostmi je povečanje deleža dobička, ki ga lahko podjetje deli z zaposlenimi, do 33 odstotkov dobička poslovnega leta, a ne več kot 20 odstotkov bruto mase plač. V primeru uporabe denarne sheme lahko zaposleni dobi do 10 odstotkov bruto plače letno pod ugodnimi davki.
Poenostavlja se davčne ureditve in vsebuje varovala. Podjetja lahko za dobiček, izplačan zaposlenim, uveljavljajo 100-odstotno davčno olajšavo že v naslednjem letu, ne šele po treh letih, kot velja zdaj. Ugodnejša je davčna obravnava dohodkov zaposlenih.
Predlog so oblikovali s sindikati in delodajalskimi združenji, a ne vsebuje vseh njihovih predlogov. Matija Drmota iz zveze svobodnih sindikatov je dejal, da bi morali presoditi negativne vplive, da ne bo neto vpliv na posameznikov dohodek negativen ter da nov sistem ne bo postal nadomestek za višanje plač. Bojan Ivanc iz gospodarske zbornice pa je izrazil pomislek, da bodo varovalke odvrnile od tega, da bi zakon v praksi začelo uporabljati več podjetij.
V poslanski skupini NSi-ja so po besedah Franca Medica vložili nekaj dopolnil, s katerimi so sledili pripombam gospodarske zbornice, a jih odbor ni podprl. Kljub temu predlog podpirajo. Predlog podpirajo tudi v SDS-u, čeprav je Andrej Kosi izrazil bojazen, da ne bo razširil kroga podjetij, ki ga bodo začeli uporabljati.
Aleksander Prosen Kralj iz Svobode je ocenil, da je predlog dober. Tudi v SD-ju so predlog pozdravili. Bojana Muršič je ocenila, da so spremembe pogumne in da so dobra osnova za dodelavo. Predlog podpirajo tudi v Levici. Nataša Sukič je poudarila, da ga pozdravljajo, ker dobiček ustvarjajo delavci, ki pa največkrat ostanejo ob strani, ko se deli. “To pa ni pravično in produktivno,” je ocenila