Negli ultimi tempi si è parlato molto di riforme fiscali. Coloro che sostengono una drastica riduzione della tassazione sui salari (modello Janšev vs. Golobov "correzione"), come immagina concretamente il futuro?
In una recente dichiarazione, Luka Mesec ha evidenziato un dilemma chiave: potremmo avere un salario minimo di 1.481 euro (lordo attuale), ma ciò significherebbe una transizione al sistema americano.
Meno tasse o servizi pubblici? Preferiresti avere un minimo netto di 1.500 euro, ma pagare tu stesso ogni visita medica?
- Vogliamo davvero una visione della Slovenia dove c’è tutto? "di tasca propria" (salute, istruzione, assistenza a lungo termine)?
- Credi che con una rete più alta risparmieresti effettivamente più di quanto spenderesti poi in servizi privati?
- Il nostro sistema attuale è vero? "un buco nero" o un male necessario per la sicurezza sociale?
Come gli rispose la Lunacon la politica fiscale radicalmente diversa del governo, potrebbero anche avere un salario minimo di 1.481 euro, che attualmente è il secondo lordo. "Ma cosa significherebbe per gli esseri umani? Ciò significherebbe che dovremmo farlo paghiamo di tasca nostra tutti i servizi, paghiamo di tasca nostra l’assistenza sanitaria, paghiamo di tasca nostra l’istruzione, paghiamo di tasca nostra l’assistenza a lungo termine. Vogliamo vivere in un paese del genere? NO. Per questo insistiamo affinché l’importo netto sia di 1.000 euro e il sistema fiscale debba essere considerato attraverso i servizi forniti dallo Stato, poiché le tasse che paghiamo non finiscono in un buco nero," ha sottolineato.
Altro su: https://www.zurnal24.si/slovenija/mesec-vztraja-delodajalci-to-je-se-en-volilni-bomboncek-453196 – www.zurnal24.si
Per:Žurnal24 – Un mese sul salario minimo e sulle tasse
Il dilemma chiave: più soldi oggi, ma una borsa vuota domani?
Se dovessimo andare nella direzione spesso suggerita (indirettamente o direttamente) dai sostenitori dei paesi snelli, ciò significherebbe:
- Assistenza sanitaria: Ogni visita medica, operazione o prescrizione viene pagata al prezzo di mercato.
- Istruzione: Tasse di iscrizione per le scuole primarie e secondarie (come nei sistemi privati).
- Assistenza a lungo termine: L’intero onere dell’assistenza agli anziani ricade sulla famiglia o sui loro risparmi personali.
Vizija DELODAJALCEV: Nižanje davkov in plačevanje zdravstva, šolstva, dolgotrajne oskrbe direktno iz žepa?
byu/Ok-Sky1 inSlovenia
di Ok-Sky1
9 commenti
Raje plačujem zdravstvo po tržni ceni, kjer storitev dejansko dobim takoj, kot pa da vsak mesec plačujem storitev, na katero moram čakati več mesecev.
Nevem od kje predpostavka da je alternativa “vse na roko”?
Je tako težko razumet, da je država preveč razsipna, da vsaka “litijska” in podobne afere nižajo standard, tebi, meni, vsem nam. Država pobere preveč denarja za servis, ki ga daje. Rezerve bi morali iskati navznoter, ker dokler imamo janković in podonbne, ki državo/občino vzamejo za talca in se do tvojega denarja obnaša kot da je njegov, nima država pravice višat nobenih davščin ali uvajat novih.
Je res težko razumet, da vsakodo podpira dostopne storitve za starostnike, je pa razlika ali to uvedeš ko sistem funcionira ali samo začneš pobirat denar, nisi pa priskrbel info sistema za obdelavo prošej, nisi okrepil kadra, nisi poslal navodil DSOjem in jih prepustil same sebi. Če to narediš na tak sistem, potem so kritike upravičene. Kaj več od diversity hire-ja niti nisem pričakoval.
* **Zdravstvo:** Vsak obisk zdravnika, operacija ali recept se plača po tržni ceni.
Potrebno bi bilo uvesti plačilo participacije in delna doplačila.
* **Šolstvo:** Šolnine za osnovne in srednje šole (kot v privatnih sistemih).
Ne šolninam v osnovnih in srednjih šolah. Ja šolninam v univerzah. Uvedba štipendij za nadarjene in brez šolnine v deficiarnih smereh. Trenutno visokošolstvo, kjer vsak gre lahko študirat (po večini v nezaposljive smeri in potem itak delajo v Hoferju) je čisti minus za državo. Prav tako so dandanes magisteriji in diplome čisto razvrednoteni.
* **Dolgotrajna oskrba:** Celotno breme oskrbe ostarelih pade na družino ali njihove osebne prihranke.
Ja. Naj poskrbi družina, črpajo iz osebnih prihrankov ali se zapleni premoženje in se s tega financira njihova dolgotrajna oskrba.
En od namenov države je, da poskrbi za javne storitve in varnost vključno s socialno varnostjo. Vse je lepo, ko smo mladi in zdravi plačevanje prispevkov se nam zdi odveč. Ko pa se kaj resnega zgodi, nesreča, kronične bolezni, ko postanemo starejši pa je prav, da dobimo dostopne storitve. Ne vem, kako si predstavljate, da bodo vse to krile privat zavarovalnice, ki nas že zdaj poskušajo na vsako stvar nategnit in najt nekaj v drobnem tisku. Naj mi nekdo najde privat zavarovalnico, ki sploh krije zdravljenje kroničnih bolezni.
oba sistema imata svoje prednosti in slabosti, javni sistemi so pogosto slabo optimizirani prav tako pogosto nimajo stimulativnih mehanizmov za nagrajevanje “najbolših”, privatni sistemi sicer deloma ta problema naslavljajo ampak pogosto niso finančno dostopni celotni populaciji
v duhu filozofije “equal opportunity” podpiram javni sistem šolstva in zdravstva, da kdorkoli lahko postane karkoli si želi, če je le pripravljen investirati trud (omejil bi sicer bolj strogo koliko časa je nekdo lahko “študent”)
ne podpiram pa javnega financiranja dolgotrajne oskrbe sploh pa ne na način kot smo ga zastavili, menim, da bi vsak tekom življenja moral misliti in delati na načrtu kaj bo z njim ko bo ostarel (dolgotrajno oskrbo vidim bolj kot filozofijo “of equal outcome”)
> Če bi šli v smeri, ki jo pogosto (posredno ali neposredno) predlagajo zagovorniki vitke države, bi to pomenilo:
– Nisi prebral ali razumel (morda oboje), kaj je alternativa fat and sick državi, ki jo zagovarja Mesec and co.
Ma ja… dejansko je to neka iluzija, ki jo proponenti nižje obremenitve dela propagirajo…
De facto bo nekdo delo, ki ga je pripravljen opravljati za 1.500€ neto na mesec delal, ne glede, koliko bo delo obremenjeno z davščinami in dajatvami. Dejansko bi se vsako nižanje obdavčitve dela prej ali slej prelilo v bodisi večjo konkurenčnost na trgu (cenejša delovna sila) ali v žepe lastnikov, delodajalcev.
Neto plače bi sicer, na kratki rok nemara res zrasle, a bi jih inflacija z leti lepo požrla, v smislu, plače ne bi sledile inflaciji, saj že zdaj ne… bi pa potem pač malo bolj… Pod črto, učinek na žepe delojemalcev bi bil kratkoročen, kupna moč bi kaj hitro padla na trenutno raven…
»Vlada z dodatnimi obremenitvami neto minimalno plačo slabi. Brez sprememb zakona o dohodnini, sprejema zakona o obveznem zdravstvenem prispevku in zakona o dolgotrajni oskrbi bi neto minimalna plača že v letu 2025 znašala 995 evrov. Če bi se nato za leto 2026 uskladila le z letno inflacijo, bi bila okoli 1.022 evrov,« sporoča glavni izvršni direktor **Gospodarske zbornice Slovenije** (GZS) **Mitja Gorenšček**.
Vir: [https://www.finance.si/gzs-ce-vlada-ne-bi-nabijala-davkov-bi-bila-minimalna-neto-placa-ze-danes-1022-evrov/a/9043021](https://www.finance.si/gzs-ce-vlada-ne-bi-nabijala-davkov-bi-bila-minimalna-neto-placa-ze-danes-1022-evrov/a/9043021)
Jaz z veseljem plačujem davke, tudi če so visoki, vendar za ta denar pričakujem pač boljše storitve kot so trenutno sposobni ponudit. Na žalost se je izkazalo, da ta sistem socialne solidarnosti deluje le, če ga nihče ne izkorišča, vendar pa ker v trenutnem stanju temu ni tako, je za “produktivne ljudi” trenutno bolj ugodno storitve vsaj do neke mere privatizirat, saj lahko v tem primeru za denar, ki bi ga privarčeval pri davkih vsaj dobiš storitev vredno cene. Na žalost je za dovolj vplivnih ljudi sistem dovolj dobičkonosen, da stvari ostajajo iste, če bi želeli iztiriti to korupcijo, pa je treba začeti vzgajati nove vrednote, kot so poštenost, solidarnost ter pravičnost, ter se umakniti od klasičnost slovenskih hib, foušije, nategovanja države in mentalitete “se je treba znajdit, če ne ti vse pokradejo”, ter konstantnega pritoževanja in iskanja problemov v drugih.