Incoming komentarji tipa “gimnazijci so pol itak brezposelni” “bols it delat cimprej” “edino pravo delo je fizicno” itd.
Rambo-Shark6328 on
Koncnooo! Ko smo se mi vpisovali, si bil cuden, ce nisi sel na gimnazijo pa si bil malo bolj brihten. Danes mi je žal, da se takrat nisem odločil za kakšno poklicno šolo.
Komparativist on
Lepo, da se mentaliteta končno spreminja. Gimnazije so za tiste, ki jim očkoti lahko zrihtajo službe na ministrstvih, v kulturi in NVO-jih. Narod je končno pričenjal razumeti, da elite delajo proti njim.
LISFLOOD-FP on
Posledica zmanjsevanja rodnosti in ne tega da bi mulci zdaj raje kramp pa lopato vihtel
MindControlledSquid on
A zato ker so generacije rekordno nizke?
aquatic_monstrosity on
Problem je tudi v tem, da je diskusija o izobrazbi v Sloveniji preveč osredotočena na to, kaj ti lahko določena šola ponudi za nadaljno študiranje/delo (tj. “kam greš lahko naprej”), ne pa tudi toliko na kvaliteto samega učnega načrta.
Problem gimnazij je v tem, da ti enostavno nudijo neuporabno znanje, bodisi za nadaljni študij, bodisi za življenje na sploh. Nihče, ki ni šel študirat slovenistike po gimnaziji, si ni zapomnil celotne skripte glede glasoslovja iz 4. letnika. Nihče, ki ni šel študiral matematike, si ni zapomnil 20 različnih načinov odvajanja funkcije.
Po mojem mnenju bistvo zjanja ni oz. ne bi smelo biti samo dobre ocene in pisanja testov, ampak tudi v tem, da ti nekaj od tega dejansko ostane v spominu tudi po končani gimnaziji.
gitarslo on
Moja hipoteza je, da je v resnici dosti majhen shift (20-30% vpisa) potreben pa se obrne od omejitve z vsemi petkami do tega, da omejitve ni.
Verjetno se najbolj pozna na tistih, ki bi že sicer kolebali med poklicno šolo in gimnazijo. In so raje šli v poklicno šolo. Manj dela s šolo pa prej se začne služiti dejanski denar. Lahko SURS dela ne vem kakšne analize o zaposlitvah in plačah, med ljudmi se šušljajo v resnici najbolj pravilne informacije.
Če imaš do 30ga svoj vodovodarski s.p. si zmagal. In tega se mladi zavedajo. Če je tvoj foter vodovodar boš tudi ti. Ne boš se trudil ‘napredovati’ in narest nek faks, da te pol dajo za komp za 1200e na mesec.
BLA5TER on
Ma sej po eni strani je to logično, če pada število otrok zaradi nizke rodnosti. Po drugi strani pa se verjetno tudi veča vpis na poklicne šole zaradi tega, ker je trg dela danes odprt in lahko imaš dobro plačo s srednjo poklicno šolo v tujini, ali pa če si samostojni podjetnik in si res dober v poslu. Praktičnega kadra je tudi vedno manj. Še vedno so pa v Sloveniji poklicne šole še vedno preslabo plačane.
Je pa žalostno, kako se še vedno obravnava gimnazijce in kako malo je cenjeno znanje. Če gimnazijec gre na fakulteto, diplomira in dobi službo, jo je itak dobil po vezah in je nesposoben. Če pa je ne dobi, je pa diploma ničvreden papir. Potem pa se čudimo, zakaj strokovni kader – inženirji, tehnologi, zdravniki, naravoslovci bežijo v tujino, ker “fizično delo je edino pravo delo”. Po projekcijah ima Slovenija zaradi bega možganov 2% manjši BDP kot bi ga lahko imela.
8 commenti
Incoming komentarji tipa “gimnazijci so pol itak brezposelni” “bols it delat cimprej” “edino pravo delo je fizicno” itd.
Koncnooo! Ko smo se mi vpisovali, si bil cuden, ce nisi sel na gimnazijo pa si bil malo bolj brihten. Danes mi je žal, da se takrat nisem odločil za kakšno poklicno šolo.
Lepo, da se mentaliteta končno spreminja. Gimnazije so za tiste, ki jim očkoti lahko zrihtajo službe na ministrstvih, v kulturi in NVO-jih. Narod je končno pričenjal razumeti, da elite delajo proti njim.
Posledica zmanjsevanja rodnosti in ne tega da bi mulci zdaj raje kramp pa lopato vihtel
A zato ker so generacije rekordno nizke?
Problem je tudi v tem, da je diskusija o izobrazbi v Sloveniji preveč osredotočena na to, kaj ti lahko določena šola ponudi za nadaljno študiranje/delo (tj. “kam greš lahko naprej”), ne pa tudi toliko na kvaliteto samega učnega načrta.
Problem gimnazij je v tem, da ti enostavno nudijo neuporabno znanje, bodisi za nadaljni študij, bodisi za življenje na sploh. Nihče, ki ni šel študirat slovenistike po gimnaziji, si ni zapomnil celotne skripte glede glasoslovja iz 4. letnika. Nihče, ki ni šel študiral matematike, si ni zapomnil 20 različnih načinov odvajanja funkcije.
Po mojem mnenju bistvo zjanja ni oz. ne bi smelo biti samo dobre ocene in pisanja testov, ampak tudi v tem, da ti nekaj od tega dejansko ostane v spominu tudi po končani gimnaziji.
Moja hipoteza je, da je v resnici dosti majhen shift (20-30% vpisa) potreben pa se obrne od omejitve z vsemi petkami do tega, da omejitve ni.
Verjetno se najbolj pozna na tistih, ki bi že sicer kolebali med poklicno šolo in gimnazijo. In so raje šli v poklicno šolo. Manj dela s šolo pa prej se začne služiti dejanski denar. Lahko SURS dela ne vem kakšne analize o zaposlitvah in plačah, med ljudmi se šušljajo v resnici najbolj pravilne informacije.
Če imaš do 30ga svoj vodovodarski s.p. si zmagal. In tega se mladi zavedajo. Če je tvoj foter vodovodar boš tudi ti. Ne boš se trudil ‘napredovati’ in narest nek faks, da te pol dajo za komp za 1200e na mesec.
Ma sej po eni strani je to logično, če pada število otrok zaradi nizke rodnosti. Po drugi strani pa se verjetno tudi veča vpis na poklicne šole zaradi tega, ker je trg dela danes odprt in lahko imaš dobro plačo s srednjo poklicno šolo v tujini, ali pa če si samostojni podjetnik in si res dober v poslu. Praktičnega kadra je tudi vedno manj. Še vedno so pa v Sloveniji poklicne šole še vedno preslabo plačane.
Je pa žalostno, kako se še vedno obravnava gimnazijce in kako malo je cenjeno znanje. Če gimnazijec gre na fakulteto, diplomira in dobi službo, jo je itak dobil po vezah in je nesposoben. Če pa je ne dobi, je pa diploma ničvreden papir. Potem pa se čudimo, zakaj strokovni kader – inženirji, tehnologi, zdravniki, naravoslovci bežijo v tujino, ker “fizično delo je edino pravo delo”. Po projekcijah ima Slovenija zaradi bega možganov 2% manjši BDP kot bi ga lahko imela.