Close Menu
    Slovenia

    I risultati medi degli alunni sloveni sono finora i peggiori. Dove sono le cause e le misure?

    Share.
    View 8 Comments

    8 commenti

    2. ZenaMeTepe on

      > Učenci so se najslabše do zdaj odrezali pri matematični, naravoslovni, računalniški in informacijski pismenosti.

      Torej ravno tam, kjer je najbolj kritično.

      Inb4: kričanje o LLMih in “škodljivem učenju na daljavo” med korono.

      Dolgoročno upadanje kognitivnih kapacitet, zaradi disgenične “naravne” selekcije in migracij bomo pa ignorirali. Juhu, Idiokracija je tu.

      > Razlike med šolami: <10%.

      Nisem presenečen. Le kako ne bi bile tako majhne? Učitelj se lahko za otroke raztrga ali lenuhari, ne more veliko vplivati, ker že tako zgubi večino časa s problematičnimi posamezniki. Vse je odvisno od kvalitete ljudi, ki v te procese vstopajo. Garbage in, garbage out. In naša družba producira čedalje več smeti. Še drago plačujemo, da jih.

    5. Nesp2 on

      Men je blo fascinantno, da se v času volilne kampanje sploh ni govorilo o šolstvu.

    6. Komparativist on

      Pri naravoslovni in matematični pismenosti je problem v glavnem na strani ministrstva in učiteljev, pri informacijski pismenosti pa na strani ministrstva.

    7. Domem89 on

      Prvič: razmerje učitelj/učenec je zgodovinsko na najvišjih ravneh. Se pravi največ učiteljev na učenca. Zakaj potem slabši rezultati? Morda vedno več učiteljev ne pomeni vednjo boljših rezultatov. Prav nasprotno. Vzgaja se otroke, ki so navajeni vse večje pozornosti. Včasih se je pričakovala samoiniciativnost, ker učitelj pač ni mogel biti z vsakim otrokom 1 na 1. Sedaj se to skorajda pričakuje. Rezultat je tu. To je podobno kot razvoj otroka, ki je od malih let samostojen ali pa nekdo, ki mu do 15. leta vse prinesejo k riti.

      Drugič: pedagoški kader že na fakulteti ni več na situ oziroma ni selekcije, ampak se ga producira brez resne presoje, kaj to pomeni na dolgi rok. Se pravi vse več (da ne bom nesramen) “povprečnih” učiteljev. Vse več tudi poudarka na pedagogiki in vse manj na materiji. Kaj ti pomaga odličen pedagog, če ni on sam strokovnjak za matematiko, fiziko, geografijo… Lahko ima odlične prijeme in načine podajanja snovi, če sam ni dober v sami snovi, to ne pomaga. Za prvi razred je OK, naprej pa se hitro zatakne.

      Tretjič: izjemno mačehovki odnos od OŠ do Univerze in naprej v poslu/življenju do tehnike in naravoslovja. Vse manj poudarka na teh vedah. Tudi v življenju poglej: kdo je “car”? Inženir? Matematik? Ne. Dončić, Stevanović, ekonomisti, “podjetniki” (v narekovajih)… Ko pride do nekega problema (tipično inženirksega), se upošteva okoljevarstvenike brez izobrazb, politike brez kompetenc, ekonomiste ki nimajo pojma o tem področju oziroma tistega ki je najbolj glasen. Stroka ponavadi izvisi. Pa naj gre za medicino, kmetijstvo, gradbeništvo ali energetiko.

      Seveda so še ostali razlogi, ampak stanje je tako ker imamo slab kader (ne vsi, ampak večina je “povprečnih”, slab sistem (ni poudarka na razumevanju/materiji), slab odnos do znanja/znanosti in na koncu smo še indiferentni do te tega vprašanja. Desetine tem na foro Stevanovića in ena sama samceta na to temo. Ja ni čudno da smo tam kjer smo…

    Leave A Reply