Ciao,
Mi rivolgo soprattutto a tutti noi che siamo la generazione Z. Soprattutto a quelli all’inizio.
Come ne pensate quelli di voi che non hanno (non hanno) ancora ottenuto l’indipendenza? Alla luce di tali annunci e del costante aumento dei prezzi delle residenze/appartamenti, mi chiedo realisticamente se ci sia altra opzione oltre a un credito vitalizio per 50 m2, più l’aiuto dei genitori e probabilmente qualcos’altro.
I tuoi pensieri, suggerimenti, pensieri, possibili soluzioni?
Kvadratni meter Ljubljana 5000eur, povprečje Slovenije 3000eur
byu/ZankoZanko inSlovenia
di ZankoZanko
10 commenti
“Morebitne rešitve” – treba je več graditi ¯_(ツ)_/¯
Zdej gledam, da kupim 48m2 za 280k + doplacilo za garažo
Mal več služit pa bo, dan ima lahko 25h če eno uro prej ustaneš.
A v ceni upoštevajo bivalne površine ali vse (klet, balkon…)?
Razmisljam tako: kako lahko zasluzim 1k na dan? Ko to odgovorim bo drugo izi. Danes bo mogoce celo uspelo 🙂
Stanje je porazno, dejansko imaš kot mlad človek samo 3 možnosti:
1. Podeduješ nepremičnino in planiraš življenje/kariero okrog tega kje se nahaja, ali pa vsak dan pustiš par ur življenja v zastojih.
2. Se zakreditiraš za nenormalno dolg čas.
3. Obupaš nad lastno nepremičnino in si celo življenje najemnik.
Še najboljša je prva opcija, nobena pa ni optimalna. Možnih rešitev je nekaj, ni pa politične volje, da bi se katerakoli od njih udejanjila.
Možne rešitve (ki se meni zdijo smiselne):
– pohitritev administrativnih postopkov vezanih na načrtovanje in gradnjo
– več gradnje stanovanj s strani države
– večja obdavčitev dodatnih nepremičnin (poleg prve), če se ne oddajajo v najem
– sprememba pogojev za druge naložbe, da postanejo bolj atraktivne za investitorje kot nepremičnine
Več gradit. Včasih se je gradilo celotne soseske z vso pripadajočo infrastrukturo, kot so šole, vrtci, zdravstveni domovi. In to še posebej v bližini večjih podjetij za zaposlene. Danes se ne gradi, ker ni nobenemu v interesu padec cen nepremičnin. Ampak že če danes začne država gradit javna stanovanja, zamuja več kot 20 let.
In prazna stanovanja naj se da na trg, ker je ogromno praznih stanovanj. In prepoved oddajanja stanovanj turistom. Za to so namenjene turistične nastanitve in ne stanovanja za živet.
Nekje sem zasledil tole stran z analizo prepletanja različnih kriz in medsebojnih vplivov za Avstralijo:
[https://polycrisismonitor.com/#one-cycle](https://polycrisismonitor.com/#one-cycle)
Na kratko kar se tiče cen nepremičnin. Višje cene zvišajo stres zaradi nedostopnosti stanovanj, kar vodi v večjo neenakost med ljudmi, ki nato poviša domače nasilje in večjo porabo antidepresivov. Oboje vodi v višjo revščino in nezavidljiv položaj mladih in na koncu v manjše zaupanje v parlament/vlado in več ekstremizma. Na drugi strani se povečajo donacije s strani lastnikov nepremičnin/kapitalistov politikom, da se cene obdržijo visoko. To poveča število lobistov, kar ponovno zmanjša zaupanje v parlament/vlado. Vse te stvari negativno vplivajo na družbeno povezanost in sodelovanje, kar se pozna na vseh področjih.
Že dolgo mislim, da je stanje nepremičninskega trga od pandemije naprej daleč največja težava Slovenije. Na žalost so šele v tretjem letu mandata zagotovili dodatna sredstva za stanovanjski sklad, ki bo začete projekte dokončal šele čez nekaj let. Na drugi strani se gradi samo nadstandard, čeprav trenutno se gradi res ogromno. Vendar bi bil nujno potreben nepremičninski davek in široka davčna reforma. Tarčni davek na nepremičnine, ki bi obdavčil res samo dodatne in prazne nepremičnine, da se ves neizkoriščen bivanjski prostor izkoristi za prvotni namen. In davčna reforma povezana s tem, da se prihodki od obdavčenega kapitala namenijo za razbremenitev dela. Čeprav, sem mnenja, da bi moral biti nepremičninski davek narejen tako, da njegov končni cilj, da se ga ne pobere skoraj nič. Torej, da so vse bivanjske nepremičnine v lasti ljudi v katerih dejansko prebivajo.
Mal je treba gledat tudi na to, da se plače višajo. Leta 2018 je bila povprečna bruto 1700 in nekaj EUR, prejšnji mesec pa 2600 in nekaj EUR. Minimalna plača leta 2018 840 EUR, letos skoraj 1500 EUR.
Če grejo plače tolk gor, druge cene tolk gor, bodo šle načeloma tudi cene stanovanj gor.
Potrebno bi bilo dodatno obdavčiti razliko med nabavno ceno in prodajno ceno stanovanjske nepremične v minimalnem 30% deležu. Takšen DDV mi moral poravnati izključno prodajalec in v primeru, da pride do dogovora med strankama in izvedbe, da kupec plača ta DDV se finančno kaznuje oba.