Sto cercando.
Mi sto avvicinando ai 32 anni e sono sempre più stufo di tutta questa tecnologia (per ironia della sorte lavoro nell’IT)
Incontravo i miei colleghi nel cortile, ci incontravamo sempre senza telefono "ehi, ci vediamo domani, è ora di prendere a calci qualcosa, gettarlo nel cestino, nessun problema. Il campo era gremito"
Più tardi, quando me ne andai, le feste erano, ovviamente, sport e bevute. Ci siamo incontrati al parco, ognuno ha portato una bottiglia. Di nuovo niente telefoni, meno stress e solo chiacchiere fino alle ore del mattino.
Qualcun altro ricorda quei tempi?
Grazie per avere amici che sanno stare senza telefono quando ci riuniamo, ma mi manca davvero quella spontaneità, ora è solo un’altra grande responsabilità. Perciò, voi che siete giovani, chiedetevi anche quanto tempo dedicate "sociale" reti.
Ma questi social sono davvero social o non sarebbe meglio stare nel parco giochi? bevi un drink la sera e divertiti.
Mi chiamo…
forse questa generazione è nuova, diversa o semplicemente dipendente
e ci gioco
Rad bi šou nazaj? Nazaj… Ni več tko
byu/LandscapeDismal1 inSlovenia
di LandscapeDismal1
27 commenti
Nostalgija res…sicer sem malo mlajši kot ti, a delam prav tako v IT. Mogoče je ravno to problem, ta izpostavljenost tehnologije, zdaj še AI 24/7. Tudi starejše, govorim o generaciji ki ni rasla iz tem, opažam da je ta tehnologija čisto zavzela. In še “huje” bo ja…
asocialna omrežja…
Kaj te zadrzuje da bi sel nazaj?
Fak od pamtiveka skoz ista tema. Vsi smo kdaj nostalgicni… Ne bi nazaj, hvala in adijo.
Jaz jih sicer štejem šele 26 in časov izpred telefona se komajda spomnem, ampak mi gre res vse bolj na živce ta konstanten šum v glavi, ki ga imam zaradi instant-messaging aplikacij in algoritmov. Počutim se ujetega v zanki preveranja telefona in gledanja vsebin in si želim, da bi bil rojen v času, ko tega še ni bilo, ker se mi ne zdi, da sem se sposoben samostojno rešit vsega tega šundra.
Jaz, ko gledam mladino, ko trije vštric hodijo z zlomljenimi vratovi in buljijo vsak v svoj telefon, me je groza. Nedovzetni za okolico… se zaletavajo v mimoidoče… Nihče ne opazi, da je narava vzcvetela, nihče ne opazi petja ptic… druženje je šlo v franže… svet se je zelo spremenil. Ne vem, kako bo s temi “odvisniki”, ko bodo zrasli, se pa bojim, da približno tako, kot s temi, katerih starši so dobili v njihovem otroštvu Facebook.
Druženja so še, če se najde vsaj nekaj podobno mislečih. Je pa res, da smo se v dobi, ko še ni bilo prenosnih telefonov, dobili vsak večer zunaj. Brez usklajevanj, brez načrtovanj… in super je bilo. Meni je top, da sem imel takšno mladost in se je bom vedno rad spomnil. To, da hočejo sedj furat “80-ta stil”, z istimi cotami itd… je pa zelo mimo. OK, daj še telefon v smeti.. pa bodi res tako, kot smo bili v 80-ih 🙂
Ne gre ti na kurac tehnologija ali to da jo folk uporablja temvec imas nostalgijo. Tako kot tisti boomerji, ki so odrascali v socializmu in danes kot stari prdci mislijo da vsi tako mocno trpijo ker je Tito mrtev in socializma ni vec
nehaj jokat brt. sem 32M, letos bom 33. če bi se rad dobil v parku vsak s svojo flašo, se mi javi v dm (NO HOMO!!!)
Zakaj pa ne greš nazaj? Kaj te zadržuje?
Pejt po apurine
Glih ucer sm razmislu da si kupm eno zogo za fuzbal pa grem sam mau nabijat na igrisce pa sm v srednih 20ih
Tudi mene. Morijo me ekrani, socialna omrezja, to pricakovanje da sem vedno na voljo, tipkanje. Bleh. Zbrisal sem socialna omrezja, in je boljse. Je pa vseeno klima v druzbi taka, da vsi zivijo na internetu in je tezko pridobit obcutek pred pametnimi telefoni. Upam da res enkrat vsem dopizdi in pride gibanje ko bo vecina spet presla na telefon le kot sredstvo za klicanje. Utopija, vem
Se zelo strinjam s tabo. Objektivno so socialna omrežja (še posebej po Covidu, ko so se ljudje bili prisiljeni bolj vključiti v digitalni svet) postala ful bolj zasvojujoča, zafilana z AI vsebinemi, ful bolj osnovana na algoritmih in sploh ne omogočajo več avtentičnega povezovanja z ljudmi, kot so nekoč. Pač povsem v skladu s teorijo “enshittification”, kot jo razlaga Cory Doctorow. Še več, algoritmi, ki porivajo naprej samo najbolj škandalozne vsebine zelo favorizirajo toksične vsebine, ki na neizoblikovane ljudi delujejo negativno, cela moškosfera je klasičen primer tega. Konec koncev naše nedavne volitve so primer tega. Že nekaj časa sem prišel na stališče, da če ne uničimo algoritmov (oz. korporacij, ki jih nadzirajo), nas bodo oni uničili prej.
Nimam družabnih omrežij in pomoje tudi če ne bi obstajala jutri (omrežja), ljudje ne bi bili več tako družabni kot so bili včasih. Smo se spremenili s časom. Jaz sicer ne v tem smislu, jaz sem se spremenil na drug način.
Same here, M tvojih let. Mi smo še zadnja generacija ki je odrasla brez socialnih omrežij in je imela otroštvo brez interneta 24/7.
Razni chati so mi fajn, ker se lahko pogovarjaš s prijatelji in družbo daleč stran, ohranjaš lahko stike z ljudmi s katerimi bi se včasih videl mogoče 1x letno.
Meni se zdi glede socialnih omrežij nadležno predvsem da je danes vse javno, vse je poslikano in pofilmano in predvidevam da si mladi (no verjetno ne samo mladi) ne upajo biti več sproščeni v družbi ker gre vse takoj na net.
Brainrot alla TikTok in igrice je pa problem zase.
Tle, na soc omrežju jokamo, da nimamo javnega life-a. Oh, sweet irony!
Jaz sem malo starejsi od tebe in razumem kaj mislis…zal so ti casi mimo, druzba s katero smo se dobili 4x na teden na igriscu in spilali fuzbal je odrasla, dobila otroke…in pac ni naslednje generacije ki bi to nadaljevala ker je tehnologija tolko spremenila svet in ljudi da se pac zaj druzijo na drugacen nacin, njim bo cez 10 let nostalgicno kako so se prek snapchata druzili 🙂
Jaz sem si socialna omrezja tudi izbrisal skoraj ze vsa (redit) me se drzi najbolj..malo se pocutim ze lazje ker imam v glavi dosti manj informacij sploh nepotrebnih brainrot informacij.
Js sem 29, dve leti nazaj smo še na igrišce hodili, zdej ne najdem več nobenega. Morm hodit s psom na sprehode da malo odklopom od elektronike
Ne jamraj. Kot v Vikingih Ragnar reče mladim pubecom, ko plujejo iz pristanišča, mladi fantje na ladji pa zaskrbljeno gledajo nazaj proti domu: “dont waste your time looking back, you are not going that way”
Tudi jaz imam spomine ko si se vsedel na pecikl kasneje pa na skuter in kar šel pogledat do placa če je kdo tam brez da bi sploh prej klical ampak kljub temu sem zdaj pri 31 v gradnji hiše in pričakovanju otroka točno tam kje moram bit.
Ne glede na tehnologijo, ne glede na okoliščine je v modernem zahodnem svetu vsak svoje sreče kovač.
V bistvu je strašljivo če pomislimo koliko manj informacij smo takrat procesiral v glavi
37, delam kot tetover, telefon je nuja za moj poklic..
AMPAK
Samo notifikacije za whatsapp, instagram (samo DMi) in poslovni mail so vklopljene.
Vsak dan po 22:00 so VSE na notifikacije na off razen za zeno in dobre osebne prijatelje (stiki v sili)
Telefon sem zacel puscat vec znotraj..ko grem na sprehod s psom.. ko grem risat ali prebrat kaksno knjigo.. Je stvar navade.
Ce mas frende, ko so skoz na telefonu in te to moti njim to povej. Telefone na mizo pa prvi k pogleda, placa ali kaksne te finte tudi grejo.
Ampak zacni sam pri sebi, zacni vec odlagat telefon in cez cas bos videl, da nic ne zamujas.
Ko se dobimo, telefone damo na mizo in je to to.. Se ne vidimo dosti, tako, da srecanja bolj cenimo 🤷♂️
Zacni pri sebi in bo ze boljse 👌🏻
Samo zato ker mas nekaj pred sabo, ne pomeni, da mores temu dat pomembnost ali pa to stvar uporabljat.
Lep zapis in žal resničen. Predstavljaj si na še starejše, jaz čez 40.
Kakšno mladost smo imeli, to je nepopisno. Pa tudi ne zgolj mladost, jaz sem imel tako življenje tudi vse tam nekje do 2010-2012 (star približno enako kot ti sedaj). Potem se pa začne… Resne zveze, družine, šolo obvezni otroci, vse bolj zahtevne službe, in tudi vdor spleta v naša življenja.
Jaz sem že veliko ljudem to dejal glede socialnih omrežij. S tem sem rasel… Šel sem skozi ogromne te faze, začenši od irca (neke vrste socialna interakcija) pa vse od samega začetka Facebooka do danes, ko npr. Facebook odprem le še nekajkrat letno. Instagrama niti videti več ne želim, kakšni tiktok ipd. pa so nekaj česar po lastni želji ne bi nikoli odprl.
Problem je sigurno širši… Če bi FB ostal takšen kot je bil prvotno, bi bilo danes kar drugače. V začetku je FB dovoljeval dodajanje prijateljev, interakcijo z njimi brez, da bi v štartu že postal prijatelj, dovoljeval je prebiranje profila, ogled fotografij ipd. in šele potem, če je bila kemija v redu, si lahko s to osebo postal prijatelj. Povsem enak, naraven proces kakor v živem stiku z osebo. Najprej spoznaš in, če se ujamata, postaneta prijatelja. Danes je pa povsem drugače. Omrežja so kakor socialna, v resnici so pa totalno asocialna, da ljudje v v naši naravi nismo nikoli tako asocialni kot nas takšne lahko ustvarijo tovrstna omrežja. Posledično so tudi današnje generacije tako formirane. Najprej moraš zaprositi za prijateljstvo, da ti je sploh dovoljeno s to osebo komunicirati. Oh, kakšna neumnost. In pa ta beseda, “prijatelj”… Tako ameriško skomercializirana, da je joj.
Saj najbolj zanimivo je, da tudi, če gre človek v današnjem času nekam ven, na koncert, žur, festival na prostem,.. Opazi, da je svet še vedno lep, preprost, z ljudmi zunaj se enostavno naveže stik in čutiti je, da si tega, ki smo tisti trenutek na istem mestu, vsi nekako želimo. Potem se pa vrneš nazaj na socialno omrežje in vse deluje tako odtujeno, hladno, nezrelo, površno itd.
Po moje smo si na podlagi spleta, sami sebi postavili omejitve in vse bolj si jih postavljamo, pomagajo nam pa korporacije.
*Processing img 4alkrpqzfkzg1…*
Kaj te zadržuje da pustiš telefon doma, se zmeniš z družbo k isto misli, in greste hangat brez telefonov? 🤨🤔
z negativnimi vidiki družbenih omrežij na stran, to, da se manj vidiš s kolegi kot pred 10+ leti ni zaradi družbenih omrežij … jaz bi celo upal reči, da sem ravno zaradi telefona in interneta več v stiku z ljudmi, s katerimi se ne morm videti pogosto. In bi se stiki v nasprotnem primeru verjetno porazgubili.
Dejstvo je, da ko se staramo, se naši odnosi in dinamika se spreminja. Z ljudmi, s katerimi smo se družili nekoč, so ustvarili nove kroge in mi smo le še delček njih. Ko sem bil mlajši se spomnim, kako so starši naključno srečavali znance in mladosti, ki jih niso videli že 10 ali 20 let, ki so živeli dobesedno nekaj kilometrov stran.
Pa kaj kurac noben nezna slovensk več al kaj
Predlagam da probaš trend “going 90s”.
Enostavno pusti telefon doma in pojdi v svet. Pojdi na sprehod, v trgovino, po opravkih brez telefona. Zmeni se s prijateljem za kosilo in pusti telefon doma. Pejt pijančevat se kolegi brez telefona. Nič se ne bo zgodilo kar ne more počakati nekaj ur dokler se ne vrneš. Poskusi in boš videl da good old times brez telefona še vedno obstajajo. Go out and raw dog life.