L’oscuro segreto dell’ex Jugoslavia: i bambini scomparsi

Če bi bilo to nekaj, kar je bilo splošno razširjeno, ne verjamem, da se ne bi našel en skesanec od tisočih ljudi, ki so morali biti v to vpleteni.

Ne rečem, da ni mogoče, da se je to v posameznih primerih zgodilo, ampak zagotovo ne v takih številkah.

Glavna težava je najverjetneje nekje drugje. Predvsem v spreminjanju pogleda na žalovanje ob izgubi otroka. Takrat je veljalo, da je za mater bolje, da mrtvega otroka sploh ne vidi. Očetje sploh niso bili prisotni. Ni se ponudilo pokopa.

Zdaj vemo, da je to popolnoma zgrešeno. Take mame nikoli niso popolnoma sprejele smrti svojega otroka, saj ga niso videle. Tako niso mogle začeti s procesom žalovanja. In v njih je ostajalo upanje, ki je porodilo dvom.

Popolnoma napačno postopanje, ki je bilo pa v 1960-80h normalno.