Come acquistare un biglietto del treno presso Smeno – Schema

Realno, če bi vse skupaj optimizirali, da bi bili bistveno nižji stroški. Na vlaku samo kartica ali online, spodbujaš predvsem online, že 5 % popust online, pa bi se večina naučila kupovati online. Pri online imaš daleč najnižje stroške, preverjanje je relativno enostavno. Pa seveda treba razširiti, da online vključuje vse kar offline ima.

Ogromno denarja se potroši za fizične blagajne. Gre za velik nepotreben strošek v modernem svetu (a kdo sploh ve kako deluje fizična blagajna pri LPP recimo, ja so določene razlike, ampak ne tako zelo velike, da se ne bi dalo urediti drugače). Fizične blagajne so smiselne res samo pri velikih postajah, pa še to je recimo Pragersko bil primer, da niso potrebne, ko se je tam obnavljalo in sploh ni bilo postaje. Dolgoročno so potrebne verjetno samo v velikih mestih, kjer je nek delež tujih turistov, ki bolj rabijo informacije, kot pa blagajno.

Gotovina na vlaku nima preveč smisla, ker zgubljaš čas z menjalnino, predvsem ker je kar izziv zagotavljanje menjalnine. Kartomat – primeren sploh za manjše postaje, kjer povsem nadomesti blagajno (nujno bi bilo dodati gotovino, če jo ima večina samopostrežnih blagajn že kakih 15 let, ne vem kako ta tehnologija še ni dosegla SŽ, verjetno pač neke fore z razpisi).

Zakaj je cilj znižanje stroškov? Ker je nizka cena ključna prednost, ki bi jo moral železniški promet imeti, pa je bolj ali manj nima (prevozi.si so cenejši kot vlak). Nizko ceno dobiš, samo če so nizki stroški. Taktiko velikega zaposlovanja se v časih, ko povsod manjka kadra res ne rabimo več iti. Pa sklepam, da imajo itak probleme, kjer jim ljudje precej hodijo v pokoj in jih je težko nadomestit, ker pač imajo relativno star kader.